winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša

Avstrijski konvent in manjšinske pravice
Poročilo o stanju
å Text
Hubert Mikl
Najvišji državni organi so ustanovili sredi lanskega leta Konvent za državno prenovo, z nalogo, da v 18. mesecih
izdela predloge za temeljito reformo ustave in državnega ustroja. Konvent, ki deluje na zakonski podlagi pod
okriljem parlamenta, vodi bivši predsednik zveznega računskega sodišča, dr. Franz Fiedler. Člani Konventa
so zastopniki strank (18 članov), dežel (18), zvezne vlade (5), ljudskih pravobranilcev (1), najvišjih sodišč (3),
Zveze mest in občin (4), socialnih partnerjev (6) in petčlansko predsedstvo konventa ter devet izvedencev,
ki pa so brez pravice glasovanja. Z vsebinskim delom se ukvarja 10 odborov, ki mu naj predložijo predloge o
temeljnih državnih nalogah, o razdelitvi pristojnosti v državi, o razmerju med zakonodajo in izvršno oblastjo, o
preureditvi državnih ustanov, o ustavni ureditvi javnih financ, o demokratičnem nadzoru, o pravnem varstvu
in pravosodju ter spisek temeljnih pravic. Seje Konventa samega so javne in so na njih vabljeni predstavniki
civilne družbe (NGO), da predstavijo svoja gledanja, predloge in zahteve. Zgolj na področju narodnih skupnosti
to načelo ni obveljalo, saj so bili vabljeni samo predstavniki državnih organov, ne pa zastopniške organizacije
narodnih skupnosti.
Trenutno kaže, da bo le težko doseči visoko zastavljene ciljie Avstrijskega konventa, torej sprejem nove ustave
v parlamentu. Vprašljivo je celo, ali bo Konventu sploh uspelo predložiti državnim organom v presojo celovit
predlog za novo ustavo in morebitno sklepanje. Strankarska nasprotja se ne krešejo zgolj ob znanem primeru
navajanja stvarstva in Boga v ustavi, temveč tudi in predvsem ob bolj posvetnih stvareh, torej o financah,
nadzoru, razdelitvi pristojnosti med državo in deželami in o socialnem varstvu.
Za zaščito narodnih skupnosti je pomembna tudi razprava o tem, ali je potrebno zasidrati jasne temeljne
pravice v posebnem členu nove ustave ali pa zadostuje omenjanje v okviru državnih načel zgolj v morebitni
preambuli ustave. Državnih načel pa pred sodiščem ni možno uveljaviti. Za preambulo se izrekajo v prvi vrsti
posamezni predstavniki ljudske stranke, predvsem da se bi znebili temeljnih pravic do socialnega varstva in
do dela, ki jih predlagajo socialdemokrati. Vse kaže, da se bo znašla in končala med tema dvema mlinskima
kamnoma tudi manjšinska zaščita.
Posebnih predlogov o pravicah narodnih skupnosti v novi ustavi je nekaj. Narodni svet koroških Slovencev
je konec lanskega leta predložil Konventu celovito spisan osnutek zakona o narodnih skupnostih in izdelana
dva modela za ureditev demokratičnega javnopravnega zastopstva ter za polnovredni manjšinski mandat v
deželnem zboru, oboje predvsem za slovensko narodno skupnost na Koroškem. Center avstrijskih narodnih
skupnosti pa je kooperativno vložil peticjo članskih organizacij s predlogom za novo oblikovani 19. člen
39