winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša

Die Rolle der EU-Wahlen. Wie schnell auch das meistgefeierte
Ereignis seit 1989 in den Köpfen wieder verschwunden
war, zeigte die Wahlbeteiligung bei den Europawahlen
am 13. Juni: Nur 28 Prozent der Wahlberechtigten gingen
zur Urne – 430.000 von insgesamt 1,6 Millionen. 24 „Delo“
kommentiert die geringe Wahlbeteiligung so: „Apathie“
und „Überdruss“ 25 hätten sich unter der slowenischen Bevölkerung
breit gemacht.
Unklare Stimmung bei den Umfragen. Nicht nur in Österreich
gab und gibt es ein großes Informationsdefizit,
auch die Slowenen fühlen sich zu wenig aufgeklärt. So beklagten
in einer Internetumfrage von RTV Slovenija über
77 Prozent, dass der Informationsstand der EU-Bürger „zu
niedrig“ sei. Die Euphorie, die zu Beginn die Berichterstattung
dominierte, schlug sich nur anfangs in den Umfragen
nieder. Auf die Frage, ob die slowenische Mitgliedschaft
eine Geschichte des Erfolgs werden wird, antworteten gerade
einmal 44 Prozent mit Ja. Knappe 40 Prozent zweifelten
jedoch daran. 26 In einer weiteren Umfrage fühlt sich zwar
über ein Drittel der slowenischen Bevölkerung seit dem
EU-Beitritt „ausgezeichnet“.
Eine große Veränderung im slowenischen Bewusstsein
nach dem 1. Mai war jedoch nicht auszumachen. Fast 60
Prozent fühlten sich nach dem Beitritt „wie gewöhnlich“.
Der allgemeine Tenor der Umfragen zeigt, dass zwar keine
große Angst um die slowenische Identität besteht, die Bevölkerung
jedoch der EU eine gewisse Skepsis und Unbehagen
entgegenbringt.
Fazit: Auch nach der größten Euphorie kehrt irgendwann
der (journalistische) Alltag ein.
SLOVENSKO
Mi v Sloveniji, oni v Bruslju?
Študija pred in po vstopu v EU kaže, da so bile resnično
pomembne teme medijsko izključene.
Najprej slavje, nato bo dan za resnico: Tudi v Sloveniji je prišlo
samo tri mesece po evforičnem slavju ob pristopu k EU do streznitve.
Vzporednice z avstrijskimi odnosi so osupljive. Kaj je nastalo iz visoko
zastavljenih pričakovanj nekoč EU z naklonjenostjo pričakujočih
južnih sosedov, povzema vodeči dnevnik z: državljanom se zdi
Bruselj „za zehanje“. Substancialni spopad z resnično pomembnimi
temami, kot so morda vprašanja o „Balkanski preteklosti“ in njihovo
reševanje, vlogi nacionalizma ali vsiljevanju vprašanj o identiteti
majhnih dežel v novi evropski geografiji, je v medijih ostajal potisnjen
na stran. Namesto tega je dominiralo čustveno časnikarstvo.
Deja-vu v medijih. Ukrivljenost kumaric * , predpisane mere za
pivske vrčke, nezavirana organizirana kriminaliteta, gospodarski
propad, raztreščenje v velikem oceanu nedefinirano nastale evropske
združitvene kaše – v Avstriji je bilo v sredi 90-ih s temi gesli narejenega
veliko političnega drobiža. In potem še evro. Približno deset let
kasneje je – vsaj iz medijske perspektive – po dolgem in počez ob
vstopu Slovenije v EU ostalo vse po starem. Vodilni mediji dežele so
obtičali pretežno pri površinskih diskusijah o zgodovinskih dogodkih.
Objavljeno mnenje se je tudi pri južnih sosedih vrtelo natančno okoli
tistih perspektiv, za katere odstopajoči evropski komisar Franz Fischler
ni mogel najti razumevanja: „Mi tukaj v Avstriji – oni v Bruslju“ („Wir
da in Österreich – die in Brüssel“), je sklenil ob slovesu 1 ; to naj ne bi bila
skupnosti primerna drža, tudi če se občasno čuti „sokrivega“ 2 za slabo
vzdušje v Avstriji v odnosu do EU.
Populizem, solzavost in črno-belo slikanje. Študijski program
časnikarstvo in podjetniška komunikacija („Journalismus und Un
ternehmenskommunikation“) na FH JOANNEUM se je intenzivno
zavzemal za mehanizme v javnem mnenju okoli pristopa k EU 1.
maja. Kaj je upalo okoli 2 milijona prebivalcev, kateri strahovi in
resentimenti so se porajali? Kakšno vlogo igra vprašanje identitete v
deželi, ki je smela biti niti ne 15 let kot suverena, neodvisna država,
ponosna na svojo neodvisnost, preden se je priključila k EU - skupnosti
(neodvisnih) držav?
Javno mnenje je pogosto objavljeno mnenje. Medijsko opazovanje
je bilo zaradi tega osredotočeno na tri mesece pred in tri mesece po
pristopu k EU. Pod drobnogled so bili vzeti vodeči slovenski dnevniki
Večer, Delo in Dnevnik, kot poveljniška ladja političnega poročanja
magazin Mladina in – v tej obliki sicer omejena, pa vendar v kotičku
očesa še prisotna - RTV Slovenija, in sicer preko interneta. Natančna
obdelava bo predložena šele ob koncu leta. Kljub temu se dajo
napovedati trendi že v naprej: medijsko gledano EU tudi v slovenskih
medijih „pogosto še ni prispela“ 3 . Prikazana žanrska slika niha med
populizmom in ganljivo blaženostjo in onstran meje dopustnosti
med črno-belim slikanjem in odkritim pesimizmom. Včasih je bilo to
preprosto samo slabo časnikarstvo. S slogani, kot so “Od avtomobila
do hiše. S pristopom k EU bo lizing cenejši” 4 …, so bile še posredovane
optimistične napovedi. Kar pa se je že po prvem mesecu sprevrglo v
vedno bolj kritično poročanje: „Temna stran €-demokracije. Kako je
kapital obšel Evropski parlament.“ 5
36