winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša

ZUR PERSON / O AVTORJU
DR. IUR. GÜNTHER ZIESEL
1977 - 1990 Chefredakteur und 1990 - 1994
Landesintendant des ORF Steiermark seit 1970 Regisseur
und Autor zahlreicher TV-Dokumentationen zu den
verschiedensten Themen in den Bereichen Politik, Religion,
Kultur und Human Interest, seit 1995 Kolumnist der Kleinen
Zeitung Graz mit der wöchentlichen Kolumne „Gedanken zur Zeit“ seit
1982 Präsentator und Sendungsverantwortlicher des Alpen-Donau-Adria-
Magazins, einer Koproduktion des ORF mit dem italienischen Fernsehen
RAI, den Fernsehanstalten Sloweniens, Kroatiens und Ungarns, dem
Bayerischen Fernsehen und dem Schweizer Fernsehen
1977-1990 glavni urednik ORF Steiermark 1990- 1994 deželni intendant ORF
Steiermark od 1970 režiser in avtor številnih TV dokumentacij o različnih
temah s področja politike, vere, kulture in pričevanj o ljudeh Od leta 1995
kolumnist časopisa Kleine Zeitung Graz s tedensko kolumno „Gedanken
zur Zeit“ Od leta 1982 prezentator in odgovoren za serije magazina Alpe-
Donava-Adrija, kooprodukcije ORF z italijansko televizijo RAI, televizijskimi
ustanovami Slovenije, Hrvaške in Madžarske, z bavarsko in s švicarsko
televizijo
identiteta že tako močno izoblikovana, da se lahko temu izognemo.
Nič ne bi bilo v zdajšnji fazi razširitve Evropske unije bolj nevarno,
kot padec nazaj v otopelo, samovšečno opazovanje samega sebe, z
vztrajanjem znotraj meja, ki jih imamo in jih bomo mogoče še imeli
v svojih glavah tudi takrat, ko bodo na politično-administrativnem
področju že padle
Snovalci medijev, novinarji in vsi oblikovalci mnenj se morajo truditi,
da bodo ustvarili evropsko identiteto. Le-te se ne da predpisati, še
posebej ne iz Bruslja.
Rasti in razvijati se mora in to je mogoče le, če poznamo svojega
soseda. Razširiti moramo svoje obzorje. Ni dovolj le dvigniti
FOTO: ORF / MILENKO BADZIC
zapornico na meji. Mi sami moramo biti pripravljeni, da se odpremo.
Javni radijsko-televizijski zavodi morajo pri tem izpolniti svojo
nalogo. Čas je že, da politični vodje Evrope spoznajo pomen „Public
Broadcastinga“ za nastanek evropske identitete. Se še spomnite, kako
težko vam je bilo definirati evropske vrednote, ko je šlo za sankcije
proti Avstriji? Bogastvo evropskih kultur je eden od stebrov našega
pojmovanja vrednot. Kdo, če ne Public Broadcasting, naj posreduje
to kulturo in ji prizna ustrezno vrednost. Komercialni ponudniki,
ki se evfemistično imenujejo privatni ponudniki, se orientirajo
izključno v dometu reklamnega gospodarstva, kopirajo trivialno
ameriško komercialno televizijo ter podpiranje oz. proslavljanje
različnih politikov imenujejo medijska svoboda. Še enkrat citiram
Gerda Bacherja: To je elektronska proizvodnja hitre hrane in ne odsev
evropske kreativnosti.
Kooperacija regionalnih in nacionalnih televizijskih institucij za
oddajo Alpe-Donava-Jadran ni spektakularen, ampak trajen primer
pripravljenosti Public Broadcasterjev, da izpolnjujejo svoje naloge.
Iz Štajerske že nekaj časa prihajajo nove pobude za sodelovanje v
prihodnji regiji Evropa. Pri tem ne smemo pozabiti vloge javne
televizije. Public Broadcasterjem, ki se v nekaterih novih državah
članicah soočajo z velikimi težavami, je treba vsaj moralno
pomagati. To je mogoče tako, da jim pokažemo, da v naši družbi
radio in televizija v javnopravnem smislu nista le poljubno blago,
kot ju definirajo Američani, ampak kulturni ustanovi, ki morata biti
opremljeni z zakonskimi in finančnimi okvirnimi pogoji, da lahko
dasta svoj prispevek k evropski identiteti in k ohranjanju kulturne
raznolikosti Evrope.
33