winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša

SLOVENSKO
Alpe-Donava-Jadran v novi Evropi
Uspešno sodelovanje javnopravnih radiotelevizij
Pred kratkim sem se kot delegat avstrijske radiotelevizije udeležil
kongresa evropskega združenja televizijskih postaj (EBU) v Oslu.
EBU je združenje javnopravnih televizijskih zavodov Evrope. Njegova
naloga je pospeševanje in koordiniranje mednarodnega sodelovanja
pri produkciji televizijskih oddaj.
Odmeven primer tega mednarodnega sodelovanja smo videli v noči od
30. aprila na 1. maj. To je bil neposreden prenos iz Berlina ob pristopu
novih članic Evropske unije, z neposrednimi vključevanji v središča
desetih novih držav članic, ki so nam namesto vizitk podarile izredne
umetniške prispevke.
Na tej konferenci smo govorili o različnih oblikah sodelovanja na
programskem področju in znova ugotovili, da je oddaja Alpe-Donava-
Jadran unikat v evropski medijski sferi, in to kljub temu, da obstaja
že 22 let. Je namreč edini prekomejni televizijski magazin, v katerem
sodelujejo televizijske hiše iz sedmih držav s petimi različnimi
jeziki. In ne samo sodelujejo, temveč v dvotedenskem ritmu skupno
oblikujejo program, ki ga vse sodelujoče države predvajajo v enaki
obliki.
Vsi, ki smo odgovorni za to oddajo, smo bili pred več kot dvema
desetletjema, ko smo začeli sodelovati preko mej, ki so bile takrat še
skoraj nepresegljive, pred svojim časom. Eden drugemu smo pomagali,
da smo ustvarili program, ki je gledalcem v vseh sodelujočih državah
pokazal raznolikost naših kultur, predvsem pa, kaj je to, kar nas v
srednjeevropskem prostoru povezuje.
Slovenski pisatelj Žarko Petan, ki je zaslovel s svojimi aforizmi, je
nekoč lepo povedal, da Srednja Evropa ni, kot je menil Peter Handke,
le podnebni pojem.
To ne drži, je rekel Petan, Srednja Evropa je veliko, veliko več. Tudi
Handke piše kot prebivalec Srednje Evrope, čeprav mu ta termin ne
pomeni nič. Zame je Srednja Evropa zelo pomembna. Ljudje in s tem
tudi umetniki so na nek poseben način zaznamovali zgodovino in
umetnost tega prostora, in to počnejo še danes.
Ni slučajno, da so prav teme s področja kulture tiste, ki so težišče
magazina Alpe-Donava-Jadran. Kar nas pripelje do glavne naloge
javnopravne televizije, ki je javno oddajanje oz. „public broadcasting“,
za katerega je bila več desetletij vzgled BBC. Ko je Gerd Bacher v
svoji izjavi na konferenci EBU v Bruslju označil Public Broadcasting
kot „najpomembnejšo evropsko kulturno institucijo po 2. svetovni
vojni“, ni niti malo pretiraval. „Public Broadcasting“ je tako
pomembno kot gledališče, opera, literatura, film in muzeji Evrope. V
deželah, ki nimajo zavestne kuturne politike, se kulturi godi tako kot
v Združenih državah Amerike: neprofitne kulture niti ne ponudijo.
S koprodukcijskim magazinom Alpe-Donava-Jadran smo dosegli
uspeh, ki ni vsakdanji. Prikazuje namreč kulturo v širokem pomenu
besede, kljub temu pa odgovarja pritisku gledanosti, kateremu je javna
televizija danes skoraj neizogibno izpostavljena. Alpe-Donava-Jadran
se ne financira le iz naročnin, ampak je odvisen tudi od komercialnih
reklam.
Nedvomno je ta oddaja ne le po svoji strukturi in vsebini sestavni
del programa, ki odgovarja javnopravnemu programskemu naročilu,
ampak tudi pomemben kamenček v mozaiku predstavitve tega,
kar lahko imenujemo evropska identiteta oz. srednjeevropska
identiteta. Mogoče ima to opraviti z nostalgijo, z reminiscenco na
večnarodnostno državo, ki je v svoji zgodovinski epohi v sebi že nosila
vizijo združene Evrope.
Da je ta vizija v nacionalsocializmu 19. stoletja postala utopija in
da sta bili potrebni dve svetovni vojni in ena hladna vojna z železno
zaveso in berlinskim zidom, da je politika v državah Evrope začela
graditi na identiteti starega kontinenta, pa je le eden mnogih absurdov
človeškega skupnega življenja.
Če želimo, da bo ta Evropa kdaj več kot le gospodarski kolos, potem
mora evropska identiteta rasti v srcih ljudi in to bo v današnjem času
uspelo le s pomočjo medijev.
Kako lahko 30-minutni magazin, ki se prevaja na štirinajst dni v
sedmih državah Srednje Evrope, delno regionalno in delno nacionalno,
pomaga, da se bo v ljudeh razvil občutek pripadnosti Evropi?
Primer: Alpe-Adria, delovna skupnost, ustanovljena 1978, je ena
mnogih prekomejnih regionalnih kooperacij. Je pa edina, ki je
prebivalcem tega prostora dobro znana. To ji je uspelo, ker so jo od
samega začetka spremljali redna oddaja Alpe-Adria magazin in vrsta
drugih aktivnosti v tiskanih medijih.
ORF je v desetletjih po znova pridobljeni neodvisnosti Avstrije
bistveno prispeval k temu, da je avstrijska identiteta, o kateri se je
pogosto dvomilo, včasih pa so jo celo tajili, okrepila in celo utemeljila.
Programi z regionalnim karakterjem, kot npr. Österreich Heute in
Österreichbild, so pri tem igrali zelo poimembno vlogo. Prebivalec
Gradiščanskega je iz novic v teh oddajah izvedel, kaj se dogaja v
Vorarlbergu, Korošec je lahko gledal na Solnograško, prebivalec
Zgornje Avstrije na Tirolsko, in celo Štajerci so priznali, da se tudi
na Dunaju dogaja marsikaj, kar je za skupnost države Avstrije v
pozitivnem smislu pomembno.
Lokalizacija teh oddaj, ko so za dnevno informativno oddajo
Bundesland Heute dežele popolnoma ločile, je spodrinila integrativni
karakter regionalnih avstrijskih informacij. To lahko v sebi skriva
nevarnost provincializacije poročanja, vendar je mogoče avstrijska
32