Signal: Torej ni bilo in ni Slovencev v Cmureku? Dorner: Pravzaprav so. Je tako, da je del področja Slovenskih goric bil župnijski okraj Cmureka. Tudi cerkev Marije Snežne je spadala k temu okraju, cerkev sv. Ane je ustanovil prebivalec Cmureka. Obstaja še votivna slika v zakristiji cerkve sv. Ane, ki opozarja na to. Bila je tudi kapela, nasproti današnje meje, na tako imenovanem „Einsiedelbergu“. Kapelo so potem porušili in iz gradiva kapele so zgradili cerkev Marije Snežne. Iz zapiskov je znano, da je župnik Cmureka vedno šel po pogrebe k rdečemu križu v Frattendorf / Fratjo vas. Do tja je šel pogrebnemu sprevodu nasproti. Rdeči križ so spet postavili zdaj, 1. maja <strong>2004</strong>. Izginil je namreč po letu 1945. Vendar je tam služboval župnik z imenom Lopič, čigar nagrobnik je še danes na zidu okrog cerkve. S tem je dokazano, da je bil v Cmureku vsaj en slovenski župnik. Takrat je bilo tudi običajno določati slovensko govoreče župnike za nemško govoreča področja. Od župnika Lopiča je tudi znano, da se je močno boril proti preimenovanju glavnega trga v Cmureku v „Bismarckplatz“. Signal: So na pokopališču Cmureka sledi slovenske zgodovine? Dorner: Na pokopališču so bile. Dobro se spomnim nagrobnega kamna, ki so ga odstranili, ko so opustili grob. Žal sem prišel prepozno, ker bi ta dokaz rad ohranil, ampak čas je že šel preko tega. Znano je tudi, da so morali biti kapucini v Cmureku in Gosdorfu zelo prijazni do tako imenovanih „vindišarjev“, ker so samostansko cerkev – to kažejo zapiski – zelo pogosto obiskovali vindišarji, ki so seveda tu pustili ustrezne denarne prispevke. Raziskave gospoda Krautgasserja so pokazale, da je to očitno motilo župnika Cmureka, ker so se mu izmuznili dohodki in potem je dal zgraditi tako imenovano „Patrizikapelle“ poleg cerkve, ki je bila posvečena svetemu Patriciju, svetniku kmetov. Obstajajo zapiski mojega starega strica, komponista Seppa Amschla, ki piše, da je njegov oče, organist cerkve, živel v hiši organista v Cmureku, ki je bila prizidana h kapelici sv. Patricija. Stric Sepp je pisal, da je kot 12-letnik okrog leta 1890 ob nedeljah v tej kapeli – tam ni bilo orgel – zapel slovenske pesmi in ga je oče tudi pohvalil, ker je to tako dobro naredil. To je dokaz za to, da so morali biti v kapelici sv. Patricija do tega časa slovenske maše. Podatki o slovenskih mašah tudi v župnijski cerkvi niso ohranjeni. Signal: Ali je bilo v okolici Cmureka nekaj takega kot slovenska kultura? Dorner: V družinah na strani Cmureka mislim da ne, potem ko tu ni bilo slovensko govorečih ljudi. Bogati meščani so imeli svoje posesti tam v Slovenskih goricah, kot je bilo tudi običajno v mestih takratne spodnje Štajerske. Tam je živelo nemško prebivalstvo in tamkajšnje prebivalstvo so uporabili ali zlorabili kot delovno sile. Signal: So vsi ljudje tam govorili nemško? Dorner: Pravzaprav da. To je bil tudi vzrok, zakaj se nisem nikoli naučil slovenščine, saj smo imeli posest tam v Slovenskih goricah. Še danes je tam veliko družin, ki tudi doma med sabo govorijo nemško in zaradi tega ni nikoli bilo potrebe, da bi se moral učiti slovenski jezik. Zdaj to počnem prostovoljno in z veseljem. Signal: Gospod Dorner, zahvaljujem se vam za ta pogovor. 120
Am Anfang war die Euphorie. Eine Begegnung mit Aleš Čeh. å Text Wolfgang Kühnelt Signal-Leser Aleš Čeh Sollte jemals ein Gesellschaftsmagazin eine Liste der sympathischsten Fußballer erstellen wollen, so nominiere ich Aleš Čeh. Der ehemalige slowenische Nationalteam-Kapitän erweist sich bei unserem Treffen als gastfreundlich und zuvorkommend. Nicht umsonst ist der Mittelfeldspieler einer der Helden jedes GAK-Fans. Signal sprach mit Aleš Čeh über Fußball, aber auch über die Beziehungen zwischen Slowenien und der Steiermark. 121
- Seite 1 und 2:
winter/zima 2004/2005 winter/zima 2
- Seite 3 und 4:
Zum wissenschaftlichen Teil: Franz
- Seite 5 und 6:
Inhaltsverzeichnis / Vsebina Zum Ge
- Seite 7 und 8:
Verallgemeinernd sollte man dieses
- Seite 9 und 10:
als Mittler und Berater in beiden L
- Seite 11 und 12:
Brezpogojna volja in ciljna identit
- Seite 13 und 14:
administrativne regije. Če bosta t
- Seite 15 und 16:
auch über Sprachenkonflikte gestol
- Seite 17 und 18:
das, frage ich, es war Kastanienkuc
- Seite 19 und 20:
fügen, die für mich zu diesem The
- Seite 21 und 22:
Ich habe deswegen vor Jahren in der
- Seite 23 und 24:
ima oblast, ima jezik. Zaradi tega
- Seite 25 und 26:
tudi izguba misli. Kar me pri tem r
- Seite 27 und 28:
manj nimam nič proti okajenim duna
- Seite 29 und 30:
Alpen-Donau-Adria im Neuen Europa E
- Seite 31 und 32:
zu lassen. Das kann in unserer Zeit
- Seite 33 und 34:
ZUR PERSON / O AVTORJU DR. IUR. GÜ
- Seite 35 und 36:
führenden slowenischen Tageszeitun
- Seite 37 und 38:
Temu, za kaj resnično gre onstran
- Seite 39 und 40:
Avstrijski konvent in manjšinske p
- Seite 41 und 42:
zaradi svojih variant deloma proble
- Seite 43 und 44:
Im Auftrag der ÖVP hat Univ.-Prof.
- Seite 45 und 46:
Abseits von den großen Verkehrsstr
- Seite 47 und 48:
Menschen aus beiden Ländern, Öste
- Seite 49 und 50:
Monte Santo del Lussari / Svete Vi
- Seite 51 und 52:
leicht wird auch der Bau eines eige
- Seite 53 und 54:
magistralne ceste - „Strada stata
- Seite 55 und 56:
Die Autorin Elisabeth Arlt und Gabr
- Seite 57 und 58:
Waren die Roma in ihrer Identität
- Seite 59 und 60:
Položaj Romov na evropski in regio
- Seite 61 und 62:
Ob ratifikaciji Okvirne konvencije
- Seite 63 und 64:
Aus den Daten zahlreicher Studien u
- Seite 65 und 66:
dass aufgrund des niedrigen Ausbild
- Seite 67 und 68:
leta 1891. Dve leti je bilo mesto r
- Seite 69 und 70: po dva forinta, sicer bi jih izgnal
- Seite 71 und 72: S svojim odlokom z dne 24. junija 1
- Seite 73 und 74: Heimo Halbrainer präsentiert die 2
- Seite 75 und 76: Mož oz. oče Lajos Blau je drugo s
- Seite 77 und 78: zaradi pregleda zdravstvenega stanj
- Seite 79 und 80: In der späten feudalen Ära war di
- Seite 81 und 82: in den Untergang.“ Ihm ist nicht
- Seite 83 und 84: - Balkánys Buchhandlung, Papierwar
- Seite 85 und 86: sie hatten alle Rechte der anderen
- Seite 87 und 88: Im März 1944 okkupierten die Deuts
- Seite 89 und 90: Etnološka dediščina in kulturna
- Seite 91 und 92: DEUTSCH Ethnologisches Erbe und Kul
- Seite 93 und 94: ENDNOTEN / OPOMBE 1 Mehr darüber/V
- Seite 95 und 96: Nepomuk Graf Batthyány (1769-1826)
- Seite 97 und 98: von Josef Kladziwa gewesen, also sc
- Seite 99 und 100: in Krajna und wurde am dortigen Ort
- Seite 101 und 102: eich verheiratet. Eine ebenfalls fr
- Seite 103 und 104: posestev v območju Tissina Petánc
- Seite 105 und 106: tudi hiša dr. Josefu Batthyányju
- Seite 107 und 108: Judje v Prekmurju Zgodovinski očrt
- Seite 109 und 110: malomeščanstvo. Vseeno pa ta v Pr
- Seite 111 und 112: (4) Sinagoga v Szentgotthárdu/Mono
- Seite 113 und 114: lesen, dass im Jahre 1793 im Prekmu
- Seite 115 und 116: evangelische oder staatliche Grunds
- Seite 117 und 118: Schöntag Adolf rojen/geb. 1881, Do
- Seite 119: Signal: Gab es in der Gegend um Mur
- Seite 123 und 124: Signal: Sie waren 11 Jahre lang bei
- Seite 125 und 126: Signal: Imate še mnogo stikov z Gr
- Seite 127 und 128: Signal: Würden Sie so ein Projekt
- Seite 129 und 130: SLOVENSKO Metropia na Štajerskem?
- Seite 131 und 132: Signal: Mislim pa, da regija Gradec
- Seite 133 und 134: der Woche fanden steirische und slo
- Seite 135 und 136: Zu Europa. Eine Annäherung. å Tex
- Seite 137 und 138: werden sie auch in Hinkunft anders
- Seite 139 und 140: schrieb, er werde „über meinen T
- Seite 141 und 142: Evropa, tokrat v anekdotah in brez
- Seite 143: werden müssten und mit Hilfe der A
- Seite 147: Sangesfreude Der Pavelhauschor unte
- Seite 151 und 152: Venceslav / Gedichte Šprager XI XI
- Seite 153 und 154: XIII BESEDE SE KLATIJO NAOKROG Skla
- Seite 155 und 156: ZUR PERSON / O AVTORJU VENCESLAV Š
- Seite 157 und 158: Neue Publikationen / Nove publikaci
- Seite 159: Faxbestellung Fax: +43(0)3476 3862