winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša

Signal: Torej ni bilo in ni Slovencev v Cmureku?
Dorner: Pravzaprav so. Je tako, da je del področja Slovenskih goric
bil župnijski okraj Cmureka. Tudi cerkev Marije Snežne je spadala
k temu okraju, cerkev sv. Ane je ustanovil prebivalec Cmureka.
Obstaja še votivna slika v zakristiji cerkve sv. Ane, ki opozarja na
to. Bila je tudi kapela, nasproti današnje meje, na tako imenovanem
„Einsiedelbergu“. Kapelo so potem porušili in iz gradiva kapele so
zgradili cerkev Marije Snežne. Iz zapiskov je znano, da je župnik
Cmureka vedno šel po pogrebe k rdečemu križu v Frattendorf / Fratjo
vas. Do tja je šel pogrebnemu sprevodu nasproti. Rdeči križ so spet
postavili zdaj, 1. maja 2004. Izginil je namreč po letu 1945.
Vendar je tam služboval župnik z imenom Lopič, čigar nagrobnik je
še danes na zidu okrog cerkve. S tem je dokazano, da je bil v Cmureku
vsaj en slovenski župnik. Takrat je bilo tudi običajno določati slovensko
govoreče župnike za nemško govoreča področja. Od župnika Lopiča
je tudi znano, da se je močno boril proti preimenovanju glavnega trga
v Cmureku v „Bismarckplatz“.
Signal: So na pokopališču Cmureka sledi slovenske zgodovine?
Dorner: Na pokopališču so bile. Dobro se spomnim nagrobnega
kamna, ki so ga odstranili, ko so opustili grob. Žal sem prišel
prepozno, ker bi ta dokaz rad ohranil, ampak čas je že šel preko tega.
Znano je tudi, da so morali biti kapucini v Cmureku in Gosdorfu zelo
prijazni do tako imenovanih „vindišarjev“, ker so samostansko cerkev
– to kažejo zapiski – zelo pogosto obiskovali vindišarji, ki so seveda tu
pustili ustrezne denarne prispevke. Raziskave gospoda Krautgasserja
so pokazale, da je to očitno motilo župnika Cmureka, ker so se
mu izmuznili dohodki in potem je dal zgraditi tako imenovano
„Patrizikapelle“ poleg cerkve, ki je bila posvečena svetemu Patriciju,
svetniku kmetov. Obstajajo zapiski mojega starega strica, komponista
Seppa Amschla, ki piše, da je njegov oče, organist cerkve, živel v hiši
organista v Cmureku, ki je bila prizidana h kapelici sv. Patricija. Stric
Sepp je pisal, da je kot 12-letnik okrog leta 1890 ob nedeljah v tej kapeli
– tam ni bilo orgel – zapel slovenske pesmi in ga je oče tudi pohvalil,
ker je to tako dobro naredil. To je dokaz za to, da so morali biti v
kapelici sv. Patricija do tega časa slovenske maše. Podatki o slovenskih
mašah tudi v župnijski cerkvi niso ohranjeni.
Signal: Ali je bilo v okolici Cmureka nekaj takega kot slovenska
kultura?
Dorner: V družinah na strani Cmureka mislim da ne, potem ko tu ni
bilo slovensko govorečih ljudi. Bogati meščani so imeli svoje posesti
tam v Slovenskih goricah, kot je bilo tudi običajno v mestih takratne
spodnje Štajerske. Tam je živelo nemško prebivalstvo in tamkajšnje
prebivalstvo so uporabili ali zlorabili kot delovno sile.
Signal: So vsi ljudje tam govorili nemško?
Dorner: Pravzaprav da. To je bil tudi vzrok, zakaj se nisem nikoli
naučil slovenščine, saj smo imeli posest tam v Slovenskih goricah. Še
danes je tam veliko družin, ki tudi doma med sabo govorijo nemško
in zaradi tega ni nikoli bilo potrebe, da bi se moral učiti slovenski
jezik. Zdaj to počnem prostovoljno in z veseljem.
Signal: Gospod Dorner, zahvaljujem se vam za ta pogovor.
120