winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša

jader tistim, ki ko so hoteli izkoristiti še obstoječe resentimente za
motnjo ali spodnašanje pozitivnih procesov. Bela knjiga, ki naj bi
še letos izšla, naj končno zaključi to diskusijo in pusti zgodovinska
dejstva v zgodovinskih arhivih.
V zvezi s tem me veseli tudi uradno priznanje Kulturnega društva
člen 7, ki zastopa slovensko manjšino in ki je zdaj tudi v sosvetu
etničnih skupin. Dvom in distanco, ki sta segala do druge polovice
90-ih let, so zmanjšali z uradnimi obiski deželne glavarke in članov
štajerske deželne vlade ter pomagali z materialno podporo ohraniti
običaje in intenzivirati prekomejno umetniško in kulturno delo. S
pristopom Slovenije k Evropski uniji bodo temo o manjšinah tako ali
tako evropeizirali. Pomembno se mi zdi vrh tega – kar je bilo tudi že
v glavnem izražano – medsebojno spoštovanje.
Poleg neštetih iniciativ za cross-boarder-sodelovanja na zasebni
ravni, ki so privedle do mnogih osebnih prijateljskih kontaktov, od
institucij, zbornic, uradov, javnih mest in politike, tako v Sloveniji
kot tudi na Štajerskem, ki sem jih lahko deloma spremljal, sem bil
vesel podpore z vseh strani, ki so mi jo dajali pri vseh zadevah v moji
funkciji. Zato bi se rad na tem mestu izrecno zahvalil.
Naj omenim le en primer od mnogih: ustanovitev skupne in paritetno
zasedene Avstrijsko-slovenske gospodarske zbornice, ki ima svoj
glavni sedež v Gradcu (Steiermärkische Bank und Sparkassen AG), je
bila uspeh mnogih osebnosti. Zbornica ima danes okoli 400 članov,
podjetja in organizacije iz Avstrije in Slovenije, in uspešno deluje kot
posrednik in svetovalec v obeh državah in za skupne interese.
Pričakovanja. Slovenija je doslej zelo dobro opravila svoje naloge
kot nova članica Evropske unije. Okoli 90000 strani evropske pravne
ureditve je bilo treba priznati in premestiti v slovenski pravni sistem.
Nekatera poglavja, ki imajo prehodni rok, bodo tudi v kratkem času
uresničili.
Za področje svobodnega gibanja oseb (izbira bivališča) so se med
starimi in novimi članicami dogovorili za stopnjevan prehodni rok,
ki traja največ 7 let, in ki ga z bilateralnimi dogovori lahko vsaki dve
oz. tri leta skrajšajo. To zaščitno določbo so postavili zaradi trajno
negativne zaposlitvene situacije v Evropi, a vse več je glasov po njeni
vsaj delni ukinitvi.
Slovenija, ki dolguje svoj uspešni razvoj usposobljenosti svojih ljudi;
mora zaradi tega, tudi v interesu po kontinuiteti tega dinamičnega
procesa, nasprotovati možnemu brain drainu, čeprav izobrazba
in raziskovanje ne kažeta nobenega zaostajanja za večino držav
Evropske unije. (Zgledno: relativna uporaba računalnikov je izrazito
viša od povprečja EU 25-ih; cca. 75000 študentov začetnikov od 2 mio
prebivalcev stoji nasproti cca. 25000 od 8 mio). Izredno in neprimerno
boljše kot v Avstriji je znanje jezikov mladine (angleščina, nemščina,
italijanščina, srbohrvaščina) in s tem tudi potencial komunikacije na
mednarodnem odru.
Gospodarski standard (na primer domači bruto proizvod na osebo)
presega že nekatere stare člane EU in leži nad 70 % povprečja EU 15-
ih. To povprečje EU se bo s pristopom 10 novih držav tudi znižal in
pričakujejo, da bo Slovenija v nekaj letih postala EU neto plačnica
– okoliščina, ki za razliko od večine novih pristopnic malo zmanjšuje
veselje do udeležbe pri velikem delitvenem kolaču (agrarni in
strukturni skladi).
Slovenci so preko svojega glasovanja za EU (90 % za) učinkovito izrazili
svoje stališče. V nekaj letih so se naučili biti samostojni in zaradi
tega so tudi po pravici ponosni. Ampak se zavedajo tudi velikosti
svoje dežele in zaradi tega so seveda nekoliko senzibilni. Nadaljnja
napredujoča nadgradnja zaupanja je torej pomemben integracijski
element. Na eni strani priznanje, na drugi strani zavest lastnih moči
in dosedanjih uspehov, bi že upravičila bolj samozavestno nastopanje
na mednarodnem parketu. Politika in zastopniki interesov temu
ustrezno silijo gospodarstvo k večji inovativnosti in ofenzivnemu
podjetniškemu delovanju.
Obstajajo pomisleki, ki jih neredko izražajo znane osebnosti, da je
Slovenija s pristopom k Evropski uniji le izmenjala Beograd z Bruseljem
in svojo mlado samostojnost izgubila zaradi nove odvisnosti, ampak
zavedajo se tudi, da za države članice velja isto: to, kar iz EU naredijo,
torej po možnosti veliko enotnost na vseh področjih, kjer je to
smiselno, in istočasno po možnosti veliko raznolikost, ki zadovoljuje
občutek identitete ljudi.
Preko tega pripada Sloveniji v EU posebna vloga: zaradi svoje
zgodovinsko-politične in geografske situacije bo morala postaviti
most do svoje sosede in kandidatke Hrvaške (še obstajajoči problemi
bodo gotovo kmalu rešani) in do držav Balkana. To je na eni strani
v interesu Štajerske, če resno spremlja naprej idejo tako imenovane
„regije bodočnosti“ (severovzhodna Italija, Slovenija, Koroška,
Štajerska, Hrvaška, jugozahodna Madžarska), ampak tudi v interesu
celotne Evropske unije, ker bo s tem lažje zastaviti dokončni korak
zaokroževanja v jugovzhodni Evropi in ker bi lahko pomirili in
vključili krizni ter problematični del na tem zemljevidu.
Najprej je treba pričakovati, da bo Slovenija v nekaj letih (2007 ?) s
korakom v schengenski prostor zaključila nadaljnjo fazo integracije.
S tem bo preko ukinitve kontrol potnih listov efektivno brezmejni
promet postal realnost. Istočasno času bi Slovenija lahko po izpolnitvi
Maastrichtskih kriterijev uvedla evro.
Morda bo dežela do takrat že imela regionalno delitev na politično-
12