winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša
winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša
winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša
Erfolgreiche ePaper selbst erstellen
Machen Sie aus Ihren PDF Publikationen ein blätterbares Flipbook mit unserer einzigartigen Google optimierten e-Paper Software.
V Beltincih so imeli sinagogo že leta 1859, čeprav jih je bilo<br />
v tem letu ob popisu samo 50. Sicer je veljal minjan, to je, da<br />
se je verski obred v sinagogi lahko vršil, če je bilo navzočih<br />
10 moških. Sinagoga gotovo ni bila velika, prej priložnostna,<br />
torej v sinagogo preoblikovana <strong>hiša</strong>. Cerkvenoupravno so<br />
pripadali v tem času pod lendavsko versko občino, saj je iz<br />
zapisnika župnijskega zbora leta 1861 razvidna prošnja, da<br />
se oddelijo od lendavske judovske občine. Pozneje so imeli<br />
tudi svoje rabine, kar je razvidno iz soboških matičnih<br />
knjig.<br />
Leta 1907 je bil v Murski Soboti položen temeljni kamen<br />
za zidavo nove sinagoge. Načrte je izdelal znani arhitekt<br />
Lipot Baumhorn. Sinagoga je v osnovi podobna sinagogi<br />
v Szegedu, a izvedba je bila zelo skromna, kar dokazuje,<br />
da soboški Judje vsekakor niso premogli toliko sredstev za<br />
tako impozantno stavbo. Slovesnost ob blagoslovitvi nove<br />
sinagoge je bila zadnjega avgusta 1908.<br />
Tudi Judje v Porabju, s središčem v Monoštru, so se vedno<br />
bolj krepili. Judovska skupnost je postala zahtevna in<br />
močna. To je narekovalo, da so na prelomu stoletja začeli<br />
razmišljati o gradnji nove molilnice. Molilnica v Rakocy<br />
ulici jim več ni zadoščala. Pričeli so z zbiranjem prispevkov<br />
po okolici in tudi po državi. Načrte je naredil arh. Lipot<br />
Baumhorn leta 1909. Nova molilnica v Szechenyi ulici je<br />
bila dokončana šele leta 1936 na dvorišču, kjer je bila <strong>hiša</strong><br />
te verske občine. Ko so mesto po vojni urejali, so sinagogo<br />
porušili, spomenik poleg nje pa prestavili na judovsko<br />
pokopališče.<br />
Razvidno je, da sta bila vloga in pomen Judov v Prekmurju<br />
precejšnja, in to prav na ekonomskem področju. Iz majhnih<br />
trgovinic so nekateri z leti postali veletrgovci in izvozniki<br />
na tuje, celo tovarnarji. Nagla sprememba družbenega<br />
reda, internacija in smrt, so povzročile, da je ves kapital,<br />
premičnine in nepremičnine, ostal doma, preživeli pa so bili<br />
razlaščeni svojega imetja. To je vsekakor eden od temeljnih<br />
kamnov, na katerem smo po drugi svetovni vojni gradili<br />
takratni novi družbenoekonomski sistem.<br />
DEUTSCH<br />
Juden im Prekmurje<br />
Ein historischer Abriss<br />
Schon im 1. Jahrhundert lebten in Pannonien in der Diaspora jüdische<br />
Familien, was der sogenannte Grabstein von Aquincum bezeugt, den<br />
trauernde Eltern in Aquincum für ihren zu früh verstorbenen Sohn<br />
aufgestellt haben. Vor der Ankunft der Ungarn in Pannonien zogen<br />
viele nach Deutschland.<br />
Die Juden begannen sich in der zweiten Hälfte des 18. Jahrhunderts<br />
im Prekmurje anzusiedeln, wenngleich es ältere Daten aus dem<br />
Schematismus gibt, aus denen hervor geht, dass bereits im Jahr<br />
1700 vier Juden in Domanjševci lebten. Auch in der Aufzeichnung<br />
der Visitation aus dem Jahre 1688 wird angeführt, dass es in der<br />
katholischen Pfarre von Turnišče ziemlich viele „Ketzer und Sektierer“<br />
gibt, auf Grundlage dessen kann man annehmen, dass damit vielleicht<br />
Protestanten und Juden gemeint waren. Die Juden begannen sich im<br />
Prekmurje von Ungarn aus anzusiedeln, wo 7 % der Bevölkerung<br />
jüdisch war. Und zwar kamen sie aus der Stadt Zalaegerszeg. Zuerst<br />
siedelten sie sich in Lendava an, bald danach auch im etwa 20 km<br />
entfernten Ort Beltinci.<br />
(5) Tora iz sinagoge v Murski Soboti.<br />
(5) Thora aus der Synagoge von Murska Sobota.<br />
Das Gebiet des heutigen Prekmurje hatte unter ungarischer<br />
Herrschaft eine verhältnismäßig gute Lage für die Entwicklung des<br />
mittleren Kaufmannsstandes. Hier verlief nämlich u. a. die Grenze<br />
zwischen dem Agrarland Ungarn und dem schon etwas industriellen<br />
Österreich und Deutschland. Durch das Prekmurje führten bereits<br />
im 14. Jahrhundert von Deutschland über Österreich Richtung<br />
Osten gute internationale Straßen. In der Zeit der beschleunigten<br />
Entwicklung des Handels, der Gastwirtschaft und des Geldverkehrs<br />
begann sich die jüdische Bevölkerung auch im Prekmurje anzusiedeln.<br />
Sie waren anfänglich Händler, Fleischer, Gastwirte und ähnliches.<br />
Aus den statistischen Daten, die wahrscheinlich nicht so genau sind,<br />
aber dem tatsächlichen Stand ziemlich nahe kommen, ist heraus zu<br />
112