winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša

(4) Sinagoga v Szentgotthárdu/Monoštru/St. Gotthardu.
(4) Synagoge in Szentgotthárd/Monošter/St.Gotthard in Ungarn.
začel svoje delovanje. Vdirali so v judovska stanovanja
in trgovine. Nemci in domačini so naropali precej blaga.
Nemci so nekaterim Judom odvzeli celo vozila. Trgovec
Berger je moral odstopiti svoj lokal in skladišče gostilničarju
Voglerju s Cankove (po rodu je bil Nemec) in prenehati
s poslovanjem. Precej Judov je zbežalo na Goričko ali pa
so se umaknili na Madžarsko. Kulturbund v Lendavi ni
bil številen, tako je tudi večinsko madžarsko prebivalstvo
sprejelo Nemce hladno. Celo Judje so se čutili madžarsko,
slovensko uradništvo v Lendavi pa se je v glavnem
menjavalo.
Čez deset dni so Nemci predali Prekmurje Madžarom. O
usodi Judov je odslej odločal razvoj dogajanj na Madžarskem.
Pod madžarsko okupacijo so si Judje nekoliko opomogli.
Med vojno je bil znan še diskriminacijski ukrep, da so
judovskim trgovcem kontingenirali blago oz. jim ga
dobavljali v znatno manjših količinah, le nujne zaloge.
Glavni udarec za Jude je prišel, ko so Madžari 19. 3. 1944
doživeli nemško zasedbo. Zagospodoval je gestapo in začele
so se množične aretacije Judov v Prekmurju, in sicer med 2.
in 27. aprilom 1944. Judovske trgovine v Murski Soboti in
na podeželju so zaprli. Madžarske oblasti so 16. 4. 1944 Jude
zbrale in jih odpeljale v Čakovec. Tam so jih predali gestapu,
ta jih je koncentriral v
Nagykanizso, od tam pa so
jih v živinskih vagonih ves
teden vozili do Birkenaua,
kjer je bil oddelek taborišča
Auschwitz. Tako so aprila
1944 v Prekmurju aretirali
328 Judov. To je bil prvi val
aretacij, v katerem je bilo
prizaneseno tistim Judom,
ki so se prej prekrstili
v krščansko vero, in
Judom z revizionističnimi
zaslugami za Madžarsko.
Večina teh Judov je končala
v Auschwitzu 21. in 22.
maja 1944. Oktobrski
dogodki na Madžarskem
v zvezi s Hortyjem pa so
prinesli nov udarec za Jude. Madžarski fašisti (njilaši) so
17., 22. in 25. 11. 1944 aretirali še zadnje Jude in tiste, ki
so se prepisali ali imeli kake zasluge za Madžarsko. Znašli
so se v Auschwitzu. Le redkim je uspelo, da so se skrili. V
taborišču je končalo 387 prekmurskih Judov. Iz taborišč se
jih je vrnilo po vojni le 65 in od teh se jih je 11 izselilo v
Izrael, nekateri drugam, tudi v Ameriko.
V Lendavi je bil prvi bogoslužni prostor v zadnjem delu
hiše gostilničarja Weisza. Leta 1837 so bogoslužne prostore
povečali z najetjem hiše v spodnji ulici, kjer so uredili 30
sedežev za moške in 20 za ženske. Leta 1843 so v cerkvene
namene najeli hišo. Od Vizkopszkyja so v letu 1847 kupili
še župnišče. S tem je bilo najemništva konec. Leta 1844 je bil
nameščen prvi rabin, ki je uredil matične knjige vse nazaj
do leta 1820. Leta 1866 so pristopili k zidanju nove sinagoge
in jo kljub finančnim težavam uspeli zgraditi. V njej je bilo
80 sedežev za moške in 60 za ženske. Pogrebno društvo
(Cherra-Kadisa) so ustanovili leta 1834, pokopališče pa
uredili v Dolgi vasi.
Iz zemljiškoknjižne dokumentacije lahko vidimo, da so
sinagogo v Murski Soboti uredili na Lendavski ulici, gotovo
v stari stavbi. Lastniki tega zemljišča so bili grofje Szapary,
saj prepis potem ni bil opravljen, izraelska verska občina pa
ga je dejansko imela kot svojo izključno last.
111