winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša

tudi hiša dr. Josefu Batthyányju (1912-1994). Izviral je iz debla
Pinkafelderjev, iz katerega je izhajal tudi grof Josef Georg Batthyány
(1737-1806). Njegov oče je bil grof Ladislaus Batthyány (1870-1931), ki
je po izumrtju 7. knežje družine postal knez Batthyány-Strattmann
in ga je papež l. 2003 beatificiral. Thomas Batthyány, sin dr. Josefa
Batthyányja, je bil do leta 1993 končno zadnji lastnik gradu Neumarkt
pri Raabi in vseh k njemu sodečih posesti iz družine Batthyány.
Tudi grof Iván (Johan) Batthyány (1850-1935), ki je stanoval na
madžarskem gradu Batthyány v Csákanyju blizu Körmenda, je imel v
1930. še posestva blizu Hodoša vseverovzhodnem Prekmurju, ki pa so
tudi podlegla jugoslovanski agrarni reformi. K nekdanji csákanyjski
lastnini so sodile tudi vasi Örséga (Wart), med njimi je bil tudi Hodoš.
Ivan Batthyány izvira prav tako kot Sigmund Batthyány iz Tišine iz
veje naslednikov Pinkafelderjev, in s tem tudi od Johana Nepomuka
Grafa Batthyányja (1769-1826).
Opozoriti je potrebno še na kastell (grad) v Rakičanu (madžarsko
Rakicsan, od 1898 Batthyánfalva), ki je bil v lasti družine Batthyány od
poroke Franza II. Batthyányja (1573-1625) z Evo Popel von Lobkowitz
(ok.1585/90-1640) v letu 1607. Kastell Rakicsan je bil najprej velika
zgradba iz 16. stoletja. Ko je leta 1645 posest pogorela, ga je dal Adam
Graf Batthyány (1610-1659) med leti 1648 in1655 ponovno zgraditi.
Najel je rokodelce iz Radkersburga.
Po izumrtju veje Scharfensteinerjev je postal leta 1841 lastnik gradu
v Rakicsanu Arthur Graf Batthyány (1813-1893). Izviral je iz veje
naslednikov Pinkafelderjev, natančneje iz veje Josepha Georga Grafa
Batthyányja (1737-1806).
Ker je njegov sin Arthur (1854-1874) hitro umrl, je grad v Rakičanu
podedovala njegova hči Georgina (1856-1929). Bila je edini preživeli
Arthurjev otrok in je bila od 1888 poročena z grofom Clemensom
Saint-Julien-Wallseejem (1845-1908). Stanovala sta na gradu
Wartenburg v Avstriji.
Grof Arhur Batthyány je imel še eno hči, Heleno (1850-1880), ki
je bila od 1869 poročena z grofom Nepomukom Spaur u. Flavon.
Umrla je v Rakicsanu in bila pokopana v okrogli kapelici v grajskem
parku v Rakicsanu, kjer je bil 1893 pokopan že njen oče Arthur Graf
Batthyány. Kapelica je bila vpisana v jožefinski topografiji leta 1784 in
se je uporabljala kot kapela za pokope, po letu 1945 pa je bila oropana.
Helenina (poročena Spaur u. Flavon) hči je bila Helena (1870-1949),
ki je bila od 1890 poročena z grofom Rudolfom Fünfkirchnom
(1860-1934) in lastnica gradu Schachenthurn v Gornji Radgoni. Na
mestnem stolpu v Bad Radkersburgu sta zapisani imeni njenih dveh
sinov, ki sta padla v prvi svetovni vojni. Grofico Heleno Fünfkirchen
so 1945 iz njenega gradu Schachenthurn odvedli Titovi partizani v
taborišče Strnišče pri Ptuju, kjer je zapustila natančno poročilo o
takratnih dogodkih.
Zanimivo je, da je Rakicsan leta 1898 dobil uradno novo madžarsko
ime Batthyánfalva (falu ali falva pomeni vas). Prav tako se je po
prejšnjih lastnikih, družini Batthyány, leta 1898 preimenovala tudi
vas Puczincz (severno od Rakičana) v Batthyánd.
Dodano naj bo še to, da je bila družina Batthyány od leta 1607
(poroka Franza II. Batthyányja z Evo Popel von Lobokowitz) do
razrešitve zemljišč v sredini 19. stoletja solastnica gosposkega
zemljišča Muraszombat (Murska Sobota). Sam grad Muraszombat
(Murska Sobota) pa je bil do 1936. v lasti družine Száparyjev, ki je kot
naslednica leta 1684 izumrle družine Széchy od leta 1697 dobila oblast
nad večino njenih zemljišč.
Na tem zemljišču Mraszombat, do katerega je imela pravico poleg
družine Szápary tudi družina Batthyány, je ležalo tudi mesto Marácz
(slovensko: Moravci). V Maráczu je bil še konec 19. stoletja lastnik
gradu verjetno grof Lajos (Ludwig) Batthyány (1860-1951), sam pa je
živel na gradu Ikervar na Madžarskem. Izviral je iz debla Pinkefelderjev
in iz njega izhajajoče veje grofa Emmericha Batthyányja (1744-1814).
Grad v Maráczu so pozneje pregradili v evangeličansko cerkev in
dodali stolp. Leta 1962 so nato grad porušili in k stolpu, ki je ostal,
dogradili današnjo moravsko cerkev.
Ime družine Batthyány je postalo svetovno znano 23. marca 2003, ko
je Rim beatificiral dr. Ladislausa Batthyány-Strattmanna („zdravnik
revežev“). Na prisotnost družine Batthyány v Prekmurju pa spominja
le še nekaj indicev, npr. majhen cestni križ na cesti od Radkersburga
k mejnemu mestu Sicheldorf, ali pa neopazen grob komtese Ernestine
Batthyány na pokopališču v Krajni. Oba sta le tihi priči, da so v
Prekmurju še na začetku 20. stoletja kot zemljiški gospodje živeli
člani grofovske družine Batthyány.
105