winter/zima 2004/2005 - Pavlova hiša

SLOVENSKO
Batthyány – zemljiški posestnik v Prekmurju
Pregled nekdanje štajersko-madžarske meje
Kot je mestnemu uradu Radkersburg poročal stražnik Anton
Zweifler, se je grof Batthyány „zemljiški gospod v Csendlaku“, 27.
februarja 1905, malce pred dvanajsto uro, z veliko hitrostjo peljal s
svojim štirivprežnim kolesljem preko mostu radgonskega mestnega
jarka. Ta preiskava zoper grofa Sigmunda Batthyányja (1856-1939),
ki jo je sprožil mestni urad Radkersburg pri madžarskem sodniškem
sedežu v Muraszombatu (to je bila avstrijskemu okrajnemu glavarstvu
še najbolj podobna ustanova), pa zanj po podatkih aktov mestnega
arhiva ni imela nobenih drugih posledic.
„Csendlak“ je bilo 1898 uradno potrjeno ime za takratno madžarsko
župnijo Tissina (slovensko: Tišina) v današnjem slovenskem
Prekmurju, ki leži komaj kakih 10 kilometrov zračne linije od Radgone.
„Muraszombat“ je bilo madžarsko ime za današnje slovensko mesto
Murska Sobota, najpomembnejše mesto v Prekmurju.
Meja med vojvodino Štajersko in kraljestvom Madžarsko je stoletja
potekala le nekaj kilometrov vzhodno od mesta Radgona (madžarsko:
Regede; nemško: Radkersburg) po področju mejnega potoka Kučnica
(nemško: Kutschenitza), saj je današnje slovensko Prekmurje bilo do
leta 1919 sestavni del Madžarske. Danes spominjajo posamezni mejni
kamni iz leta 1754, torej iz časa cesarice Marije Terezije, na nekdanjo
mejo med vojvodino Štajersko in kraljestvom Madžarsko, tako tudi
tisti na mejnem prehodu Sicheldorf-Gederovci.
Na začetku omenjeni zemljiški gospod grof Sigmund Batthyány se
je rodil 1856 v Zala-Szent-Grótu. Bil je drugi otrok grofa Sigmunda
Batthyányja (1829-1906) in grofice Johanne, rojene Erdödy (1835-
1915), ki sta stanovala na gradu Zala-Szent-Grót (severozahodno
od Blatnega jezera). To posest je družina Batthyány bila kupila
že leta 1654. Oče je naslednik družine Pinkafelder, in sicer veje, ki
je naslednica grofovske družine Batthyány, ki izvira iz Johanna
Nepumuka Batthyányja (1769-1826).
Kratka obrazložitev: Grof Adam Batthyány (1610-1659) je kot zadnji imel
v lasti veliko Batthyányjevo posestvo, saj se je tri leta po njegovi smrti,
1662, družina ločila v dve liniji. Njegov starejši sin Christoph (1637-
1687) je postal utemeljitelj starejše (od 1763/64 knežje) linije. Njegov
mlajši sin Paul (1639-1674) pa je postal utemeljitelj mlajše (grofovske)
linije družine Batthyány. Mlajša (grofovska) linija se je razdelila po
smrti grofa Sigmunda Batthyányja (sin utemeljitelja družine Batthyány)
z njegovimi tremi sinovi Adamom, Emmerichom in Sigmundom v tri
debla: Scharfensteiner, Pinkafelder in Schlaining (ali Sigmundovo)
vejo. Veja Pinkafelderjev se je nato delila še na več vej.
Kot je razvidno iz 1896 na Dunaju objavljenega dela „Zapis družinskih
dreves grofovskih in knežjih družinskih članov družine Batthyány“,
se je zakonskemu paru Sigmundu Batthyányju in Johanni Erdödy
v Zala-Szent-Grótu med leti 1854 in 1875 rodilo vsega skupaj osem
otrok: Stephan, Sigmund, Theodor, Ernestina, Justina, Vilmos
(Wilhelm), Béla (Adalbert) in Thomas. Kmalu po rojstvu zadnjega
otroka Thomasa se je grofica Johanna Erdödy ločila od svojega
moža. Nato se je poročila z grofom Theodorjem Széchényijem (1837-
1912) in se preselila k njemu na njegov grad Felsölendva (slovensko:
Gornja Lendava, 1952 preimenovan v Grad; nemško: Oberlimbach)
v današnjem Prekmurju. Svoje mlajše otroke (Ernestino, Justino,
Vilmosa, Belo in Thomasa) je vzela s seboj v Felsölendvo, medtem
ko so starejši otroci (med njimi tudi Sigmund) ostali v Zala-Szent-
Grótu. Iz njenega drugega zakona izvira sin Thomas Széchényi, ki je
bil predviden za dediča gradu Felsölendva.
1856 leta rojeni grof Sigmund Batthyány je služil kot nadporočnik v
8. Kraljevskem madžarskem Hondve-husarskem polku. Bil je lastnik
majhne posesti v Barkóczu (slovensko: Bakovci) pri Muraszombatu
v Prekmurju. Leta 1890 se je poročil z Olgo Kladziwo (1873-1934),
hčerko zemljiškega gospoda Josefa Kladziwe (1830-1912) in njegove
žene Melanie, rojene Magerle (1841-1909). Poročila sta se v Petanczih
(od 1898 imenovanih Szechenykut; slovensko: Petanjci). Poroka
se je odvijala v kapeli sv. Florijana, ki jo je dala izgraditi leta 1756
Anna Maria Márffy, vdova zemljiškega gospoda grofa Emmericha
Nádasdyja, in ki je bila del posestva družine. Kapela je bila označena
tudi v karti, ob jožefinski topografiji v letu 1784, ni pa moč najti
napotka, da je v bližini obstajalo tudi kako gostišče. Še danes obstoječi
grad v Petanjcih naj bi bil nastal v prvi polovici 19. stoletja, mogoče
pa so razširili tudi že obstoječo zgradbo (srednjeveški grad družine
Nádasdy v Petanjcih, kjer je v času protireformacije zatočišče našel
leta 1598 iz Gradca izgnani astronom Johannes Kepler, je vsekakor
stal na nekem drugem mestu).
Josef Kladziwa, tast Sigmunda Batthyányja, je izviral iz mesta Ratibor
v Šleziji in je bil lastnik rudnikov premoga. Nato je začasno posedoval
posestvo v Herencsényju (severovzhodno od Budimpešte), kjer je
bila leta 1873 rojena tudi njegova hči Olga. Nato se je s svojo družino
preselil na posest v Petáncz, ki jo je leta 1882 prevzel v svojo last. Že
1871. leta se v zemljiški knjigi pojavi Gustav Magerle (mogoče Olgin
oče ali drug sorodnik) kot lastnik tega posestva.
Josef Kladziwa naj bi za svojo hči in zeta grofa Sigmunda Batthyányja
pridobil sosednje posestvo Tissina (od leta 1898 so ga imenovali
Csendlak; slovensko Tišina). Družina Batthyány pa se je že prej
omenjala skupaj z družinami Szápáry in Nádasdy kot lastnica
102